V tradicionalni kitajski kulturi obstajajo posebni protokoli glede nošenja žare. Na splošno morajo žaro nositi pokojnikovi ožji družinski člani-, zlasti njihovi otroci ali zakonec. Če pokojnik nima živečih sorodnikov ali če njihovi svojci ne morejo osebno prenesti žare, se lahko naloga zaupa pooblaščencu ali drugemu posamezniku, ki ga je pokojnik za časa življenja izbral.
Pri prenašanju žare je treba najprej ohraniti vzdušje tišine in slovesnosti; je strogo prepovedano neprimerno vedenje ali izrekanje neprimernih pripomb. Oseba, ki nosi žaro, mora biti tudi zelo pozorna na svojo držo in gibanje, da prepreči, da bi žara zdrsnila ali se poškodovala.
V pogrebnem sprevodu je tudi postavitev žare podvržena posebnim dogovorom. Običajno je žara nameščena na samem čelu procesije, da se izkaže spoštovanje do pokojnikov in počasti njihov spomin. Ob prihodu na grobišče je treba žaro nežno položiti v grob, pri tem pa paziti, da se ne poškoduje ali nenamerno zdrsne.
Če povzamemo, pravilna metoda nošenja žare in s tem povezani pogrebni obredi predstavljajo bistven sestavni del tradicionalne kitajske kulture, saj služijo kot globok izraz spoštovanja do pokojnikov in poklon njihovemu spominu.